Barry Manilow razkril diagnozo pljučnega raka
Barry Manilow je javno sporočil, da so mu odkrili 'rakavo spremembo' na pljučih. Podvržen bo operaciji za odstranitev tumorja, zaradi česar je preložil svoje koncertne nastope.
Barry Manilow je javno sporočil, da so mu odkrili 'rakavo spremembo' na pljučih. Podvržen bo operaciji za odstranitev tumorja, zaradi česar je preložil svoje koncertne nastope.
Barry Manilow (82) je sporočil, da mu bodo konec decembra operativno odstranili rakavo spremembo na pljučih. Zaradi tega je bil prisiljen preložiti januarske koncerte na februar.
Leto dni po smrti Eve Hermans-Kroot, ki je v mesecih pred smrtjo močno vplivala na gledalce oddaje 'Over mijn lijk', se Hanneke Mijnster spominja obdobja, ko sta skupaj ustvarjali uspešnico 'Longeneeslijk'. Eva je umrla zaradi pljučnega raka pri 26 letih, spomin nanjo pa ostaja živ.
Novejše znanstvene študije so pokazale, da imajo lahko mRNA cepiva, podobna tistim, ki se uporabljajo pri cepljenju proti Covid-19, pozitivne učinke pri bolnikih z rakom, zlasti pri povečanju učinkovitosti imunoterapije pri napredovalih oblikah raka, kot sta melanom in pljučni rak. Cepiva lahko okrepijo odziv na imunoterapijo pri omenjenih vrstah raka.
V Univerzitetni bolnišnici Sant'Andrea v Rimu so prvič na svetu uspešno presadili pljučno arterijo. Poseg so izvedli pri 70-letni bolnici s pljučnim rakom. Ta prelomni poseg predstavlja pomemben napredek v zdravljenju te bolezni.
Znanstveniki so odkrili, da mRNA cepiva proti COVID-19 znatno povečujejo preživetje bolnikov z rakom pljuč in kože, ki so bili podvrženi imunoterapiji. Cepivo naj bi okrepilo imunski sistem na močan in nespecifičen način, kar izboljšuje izide zdravljenja raka. Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da cepiva zagotavljajo imunsko spodbudo, ki pomaga podaljšati preživetje pri določenih vrstah kožnega in pljučnega raka.
Nove študije kažejo, da bi lahko mRNA cepiva, razvita za COVID-19, imela ključno vlogo pri razvoju "takojšnjih" cepiv proti raku. Raziskava je pokazala, da so imeli bolniki z nemaloceličnim pljučnim rakom in metastatskim melanomom, ki so poleg imunoterapije prejeli mRNA cepiva proti COVID-19, znatno izboljšano triletno stopnjo preživetja.
Raziskave kažejo, da lahko digitalno informiranje o koristih presejalnih testov za pljučnega raka z nizko dozo računalniške tomografije (CT) znatno poveča udeležbo pri teh testih, zlasti med kadilci. V ZDA, kjer zdravstvene zavarovalnice krijejo stroške, so ugotovili, da se je udeležba povečala za 60 odstotkov, ko so potencialne paciente digitalno ozaveščali o prednostih zgodnjega odkrivanja. S tovrstnimi programi bi lahko preprečili vsaj četrtino smrti zaradi pljučnega raka.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko cepiva proti COVID-19, ki temeljijo na mRNA, potencialno pomagajo bolnikom, katerih tumorji se ne odzivajo dobro na tradicionalno imunoterapijo. Ugotovili so, da cepivo deluje kot sirena, ki aktivira imunske celice po celem telesu, in da mRNA v teh cepivih poveča odziv imunskega sistema.
Nekdanja srbska ministrica za zdravje in direktorica Inštituta za onkologijo, Danica Grujičić, je izjavila, da je rusko cepivo za onkološke bolezni pokazalo odlične rezultate na živalih. Poudarila je, da bo treba po kliničnih preskušanjih videti, kakšni bodo rezultati pri ljudeh, in opozorila, da o cepivih ne bi smeli govoriti laiki.
Minister Nenad Popović je izjavil, da bi lahko pacienti v Srbiji že naslednje leto prejeli personalizirano mRNK vakcino proti raku, ki so jo v Rusiji razvijali več let in je uspešno prestala vse faze testiranja na živalih. Medtem pa Kadića poskušajo nezakonito zamenjati, kar naj bi destabiliziralo sistem.
Nove raziskave so pokazale, da lahko cepiva proti COVID-19 okrepijo učinkovitost imunoterapij pri boju proti raku. Z analizo zdravstvenih kartotek so ugotovili, da mRNA cepiva proti COVID-19 senzibilizirajo tumorje na zaviralce imunskih kontrolnih točk pri bolnikih z rakom, s čimer se podaljša preživetje, zlasti pri bolnikih z nedrobnoceličnim pljučnim rakom.
Analiza podatkov je pokazala, da so mRNA cepiva proti COVID-19, dana v 100 dneh po začetku imunoterapije, podvojila možnost preživetja bolnikov z rakom po treh letih. Cepiva spodbujajo imunski odziv na tumorske celice in tako podaljšujejo življenje bolnikom z napredovalim rakom pljuč ali kože.
V starosti 68 let je po dolgi bolezni umrl britanski igralec Patrik Mari, najbolj znan po vlogi Mikija Pirsa v kultni seriji "Mućke" (Only Fools and Horses). Mari se je boril z rakom pljuč, ki se mu je leta 2023 vrnil in razširil na noge in medenico. O njegovi smrti so poročali britanski mediji.
Nedavna korejska študija, objavljena v reviji Biomarker Research, nakazuje na možno povezavo med cepljenjem proti COVID-19 in povečanim tveganjem za šest vrst raka, vključno z rakom pljuč, dojk in prostate. Študija je sprožila razprave in pomisleke o varnosti cepiv, vendar je treba poudariti, da gre za preliminarno raziskavo, ki zahteva nadaljnje potrditve.
Nova študija, objavljena v The Lancet Infectious Diseases, je pokazala, da se tveganje za dolgotrajni COVID pri otrocih podvoji po drugi okužbi. Študija je zajela več kot 460.000 otrok in mladostnikov iz 40 pediatričnih bolnišnic v ZDA. Poleg tega so rezultati testov MCAS v Massachusettsu razkrili, da se šole še vedno soočajo z učnimi izzivi po pandemiji COVID-19. Opazili so tudi, da COVID še vedno kroži, o čemer pričajo sprejemi v bolnišnice, povezani s tem virusom.
Študija poudarja pomembnost uravnoteženja hitrosti in selektivnosti pri razvoju ciljnih kovalentnih zaviralcev (TCIs), ki so se izkazali za obetavne pri zdravljenju različnih bolezni, od pljučnega raka do COVID-19. Ta zdravila tvorijo kovalentne vezi s ciljnimi proteini, kar omogoča močno vezavo in zaviranje aktivnosti.
Spremembe na prstnih konicah lahko predstavljajo zgodnji znak pljučnega raka, ki je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Združenem kraljestvu. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko razvoj simptomov traja več let. Pomembno je biti pozoren na subtilne spremembe in se posvetovati z zdravnikom.
Fundacija HOPE in vodilni tajvanski strokovnjaki za pljučnega raka so pozvali k nemoteni integraciji zgodnjega odkrivanja, natančne diagnostike in zgodnjega zdravljenja raka pljuč. Poudarili so, da je kljub napredku rak pljuč še vedno vodilni vzrok smrti zaradi raka po vsem svetu.
V Veliki Britaniji je vlada napovedala obsežen zdravstveni program v vrednosti 85 milijonov funtov za boj proti debelosti, ki bo bolnikom omogočil dostop do podpore pri obvladovanju teže preko lekarn, spletnih storitev in lokalnih služb. V Bolgariji pa se število primerov raka pljuč povečuje, kar je opozoril dr. Alexander Simidchiev ob lansiranju preventivne kampanje »Pet minut za zdravje« v Vratsi.
Po podatkih CNN, cepivo proti HPV potencialno lahko prepreči tisoče primerov raka letno. Poudarjeno je, da bi si morali predstavljati, kaj bi pomenilo cepivo proti pogostim vrstam raka, kot so rak dojke, pljuč, prostate, maternice ali jajčnikov.
Ugotovljeno je bilo, da Nacionalni inštituti za zdravje še vedno financirajo nekatere medicinske raziskovalce, ki so zatirali razprave o možnosti laboratorijskega izvora COVID-19. V Bolgariji pa je opazen porast primerov raka pljuč, kot je opozoril dr. Alexander Simidchiev.
Srbija je kot prva država na Zahodnem Balkanu uvedla organiziran presejalni program za raka pljuč. Od novembra do danes so s tem programom skoraj sto ljudem omogočili uspešnejše zdravljenje, saj so jim raka odkrili v zgodnji fazi. V Srbiji zaradi te bolezni vsako leto umre 5.000 ljudi, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.
Grška raziskava objavljena na iefimerida.gr izpostavlja povezavo med uživanjem alkohola in povečanim tveganjem za raka trebušne slinavke, ki velja za eno najagresivnejših oblik raka. Medtem pa je bila na Cipru (sigmalive.com) predstavljena inovativna imunoterapija za zdravljenje pljučnega raka, ki je bila del obsežne globalne klinične študije z grško udeležbo. Rezultati študije so bili objavljeni v ugledni medicinski reviji.
Srbija je prva država na Zahodnem Balkanu, ki je uvedla organizirano presejanje za raka pljuč. Od novembra je s tem skoraj sto ljudem omogočeno uspešnejše zdravljenje, saj so jim odkrili karcinom v začetni fazi. V Srbiji zaradi te bolezni vsako leto umre 5.000 ljudi, zgodnje odkrivanje pa je ključnega pomena.
Najnovejše raziskave, objavljene na portalih laopinion.com in yucatan.com.mx, so pokazale povezavo med visoko stopnjo uživanja ultraprocesirane hrane in povečanim tveganjem za nastanek pljučnega raka. Med tovrstno hrano spadajo izdelki kot so gazirane pijače, juhe v pločevinkah, piščančji medaljoni, ocvrt krompirček in sladoled. Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na škodljive učinke ultraprocesirane hrane na splošno zdravje, nova dognanja pa to povezavo razširjajo tudi na enega izmed glavnih vzrokov smrti.
Novi študiji kažejo, da bi lahko vsakodnevno uživanje ultraprocesirane hrane povečalo tveganje za pljučnega raka. Eno od opazovalnih študij, ki je vključevalo več kot 100.000 udeležencev, je poudarilo skrite nevarnosti sodobne prehrane. Leta 2020 so po svetu zabeležili približno 2,2 milijona novih primerov in 1,8 milijona smrti zaradi pljučnega raka.
Nova študija je odkrila povezavo med uživanjem ultra-predelane hrane in rakom pljuč. Raziskovalci so ugotovili, da četrtina primerov pljučnega raka prizadene nekadilce, kar poudarja pomen raziskovanja drugih dejavnikov tveganja poleg kajenja. Odkritja mednarodne raziskovalne skupine opozarjajo na morebitne nevarnosti visoke ravni uživanja tovrstne hrane.